Poudarki iz prenovljenih slovenskih računovodskih standardov

Opredmetena osnovna sredstva bomo po novem amortizirali od prvega dne naslednjega meseca po tem, ko bodo razpoložljiva za uporabo. Do zdaj smo začeli amortizirati opredmetena osnovna sredstva prvega dne naslednjega meseca po tem, ko smo začeli sredstvo v resnici uporabljati. Pri nepremičninah bo tako spet pomembna vloga uporabnih dovoljenj (tako ureditev smo poznali še v času starih slovenskih računovodskih standardov, ki smo jih uporabljali do 31. 12. 2000). Pri stroju, ki ga je treba namestiti, pa to pomeni, da začnemo obračunavati amortizacijo prvi dan naslednjega meseca po namestitvi oziroma montaži tega stroja. Skratka, opredmeteno osnovno sredstvo mora biti usposobljeno za uporabo, ni pa več pomembno, ali smo ga na ta dan začeli tudi uporabljati ali ne.

Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva velika, se razporedi na njegove sestavne dele, če imajo ti deli različne dobe koristnosti in/ali vzorce uporabe, pomembne v razmerju do celotne nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva. Takrat obravnavamo vsak del posebej. Še posebej bo to pomembno pri npr. nepremičninah, kadar bodo imeli deli nepremičnine različno dobo uporabnosti (npr. streha, če ima drugačno dobo koristnosti oziroma uporabnosti v primerjavi z drugimi deli nepremičnine oziroma preostalim delom nepremičnine ...).

V novih slovenskih računovodskih standardih je opuščena rešitev o prekinitvi obračunavanja amortizacije, če damo opredmeteno osnovno sredstvo v popravilo, ker se je poškodovalo zaradi višje sile. Po novem bomo obračunavali amortizacijo tudi od sredstev, ki se ne uporabljajo več ali so izločena iz uporabe, dokler ne bodo v celoti amortizirana. Vendar pa je treba tak primer ločiti od primera, ko osnovno sredstvo odtujimo (npr. prodamo). V tem primeru razliko med čistim donosom (op.: prodajno vrednostjo) ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenega osnovnega sredstva prenesemo med prevrednotovalne poslovne prihodke (če za opredmeteno osnovno sredstvo iztržimo več, kot je znašala njegova knjigovodska vrednost) oziroma prevrednotovalne poslovne odhodke, če za opredmeteno osnovno sredstvo iztržimo manj, kot bi znašala njegova knjigovodska vrednost.

Kadar posamična nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 evrov, ga lahko izkazujemo skupinsko kot drobni inventar. Pri tem naj takoj opozorimo še na davčno plat. Za davčne namene je še vedno priznana le amortizacija, ki je obračunana posamično, ne pa skupinsko. Zato bomo na enak način kot v preteklosti v vaše registre osnovnih sredstev ta sredstva vnašali posamično, saj si želimo zagotoviti, da bodo vsi naši stroški amortizacije, ki jih izračunavamo za poslovne potrebe in izkazujemo v izkazu poslovnega izida, tudi davčno priznani (op.: če ima kdo izrecno željo po skupinski amortizaciji, lahko ob nabavi take skupine drobnega inventarja na računu ali na sklepu o usposobitvi izrazi pisno željo, da se skupina osnovnih sredstev vnese v register osnovnih sredstev skupinsko in ne posamično). Stvari drobnega inventarja, katerih posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 evrov, lahko razporedimo med material. Če npr. nabavimo štiri stole, ki so stvari drobnega inventarja in znaša njihova posamična vrednost manj kot 500 evrov, jih lahko v letu nabave razporedimo med material in ne med opredmetena osnovna sredstva. V tem primeru je celotna nabavna vrednost teh stolov strošek v obdobju, ko nabavljene stole prenesemo v uporabo.

Metoda vrednotenja zalog blaga, materiala, polizdelkov, nedokončane proizvodnje po metodi LIFO po novih slovenskih računovodskih standardih ni več dopustna.