Pozdravljeni!

Državni zbor je sprejel sveženj prenovljenih davčnih zakonov – o davku na dodano vrednost, davku na izplačane plače, davčnem postopku, davku na dohodek pravnih oseb in dohodnini. Največ sprememb prinaša zakon o dohodnini.

Po novem se dohodki fizičnih oseb delijo na aktivne in pasivne. Aktivni so plača in drugi dohodki iz dejavnosti, osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodki iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjskih pravic bodo obdavčeni po progresivni lestvici, in sicer od 16 do 50 odstotkov, kot do zdaj, ob upoštevanju olajšav. Pasivni so dohodki iz obresti, dividend in iz kapitalskega dobička, obdavčeni pa bodo cedularno. Dohodki iz kapitala bodo torej obdavčeni po 20-odstotni stopnji in le enkrat, saj jih ne bo treba vključiti v letno davčno osnovo za odmero dohodnine oziroma v davčno napoved. Obdavčitev kapitalskih dobičkov se bo zniževala postopoma vsakih pet let in davka ne bo treba več plačati po 20 letih lastništva vrednostnih papirjev. Do zdaj so bili vlagatelji pri prodaji vrednostnih papirjev oproščeni plačila davka po treh letih, zato je država iz tega vira pobrala malo davka.

Dohodek iz vzajemnih skladov se bo obdavčil kot dobiček iz kapitala, če bo vlagatelj prodal ali unovčil investicijski kupon, drugi dohodki pa kot obresti ali dividende. Davčna obremenitev dohodkov iz naslova obresti se bo tako nekoliko znižala predvsem za zavezance iz najvišjih davčnih razredov, ki imajo največ tovrstnih virov dohodnine.

Zakon razširja oprostitev plačila dohodnine še na nekatere bonitete, na primer za uporabo mobilnih telefonov in parkirnih prostorov, ter na nekatere dohodke, kot sta dodatek za veliko družino in veteranski dodatek. Neobdavčene bodo tudi denarne nagrade, ki jih iz proračuna izplačujejo športnikom za osvojene medalje.

Za opozicijske stranke je najbolj sporna obdavčitev obresti na prihranke, saj bo na primer vsak varčevalec plačal na pet tolarjev obresti en tolar davka, ob tem ko se je vlada odločila, da ne bo obdavčila obresti iz denacionalizacijskih obveznic.

Denacionalizacijskim upravičencem je Slovenska odškodninska družba izdala za 200 milijard tolarjev obveznic, ki prejemajo 12 milijard obresti letno. To premoženje prinaša šest odstotkov letno, tolikšna pa je

tudi obrestna mera, kar je dvakrat več, kot so obrestne mere na podobno premoženje na trgu, pravijo v opoziciji. Tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije menijo, da vlada z različno obremenitvijo obresti dela razlike med davčnimi zavezanci, kar je z vidika davčne enakosti nedopustno, poleg tega se povečuje socialno razslojevanje. Sicer pa podpirajo vse rešitve, ki poenostavljajo postopke in zmanjšujejo birokracijo.

Celoten članek si lahko preberete tukaj

IZOBRAŽEVANJA:

Knjigovodstvo na računalniku, 06.03.2006, Novo mesto